Ne verjamete? Pa je čisto res!
Od nekdaj sem imela rada življenje. Tako rada, da sem ga zajemala s polno žlico, vsaj mislila sem, da ga. Ljubezen do življenja in hrepenenje po okušanju vsega, kar mi je življenje prineslo na pot, sta me pripeljala v stanje, kjer nisem hotela zamuditi ničesar. In večinoma tudi nisem. Ali pa sem imela občutek krivde, če sem. In občutek krivde, da bom nekoga razočarala, če bi rekla ne. Vse dokler…
Začelo se je ob koncu leta 2011. V začetku decembra sem bila urgentno sprejeta v bolnico, kjer sem po tednu dni padla v komo, zaradi nenadne odpovedi jeter. Doma sem pustila moža in 6 mesecev staro hčerkico. Brez predpriprav sta bila prepuščena sebi in lastni iznajdljivosti. Po treh dneh kome, se je v nočni mori moje družine, prikazala luč. Obvestilo, da so nova jetra na poti. Testi so se ujemali, še isti večer se je začela operacija za presaditev. Operacijo sem uspešno prestala in trenutki obupa, strahu, občutka nemoči so se za moje najbližje končali. Zame, ki se vsega tega prej niti nisem dobro zavedala, pa se je življenjski preizkus šele dobro začel. Ali bo moje telo sprejelo nov organ ali ne, je pogojevalo moje pozitivno razmišljanje in želja »živeti«. Dan, ko sem se prebudila iz kome z novimi jetri, je moj nov rojstni dan. Sledili so dnevi okrevanja, hitrost le tega je bila odvisna predvsem od moje volje in moči.
Po dnevih uspešnega in hitrega okrevanja, se je moja borba za preživetje začela umirjati. Ob večernih urah, ko so sobo zapustili najbližji, prijatelji, zdravniki in sestre, se je moj um začel preusmerjati, pričel se je ukvarjati z vprašanjem »zakaj«…
Zahodna medicina je imela odgovore in tudi rešitve (rešili so mi življenje), vendar sem čutila, da je za vso to izkušnjo še nekaj več. Nekaj kar rentgeni in krvne preiskave ne morejo pokazati. Začela sem prebirati gradiva o jetrih, boleznih jeter, na pot so mi prihajali ljudje, ki so bolezni razlagali tudi s psihološkega vidika. Počasi sem začela dobivati odgovore, čeprav še danes nimam vseh. Verjetno jih nikoli ne bom imela in me bo to gnalo dalje.
Nekatera spoznanja so prihajala počasi, nekatera pa so se mi razodenila kot beli dan na drugi strani mojega bolnišničnega okna. Spoznala sem, da sem s tem, ko sem hlastala po življenju in ničesar hotela zamuditi, ali nikogar zavrniti, počela prav to. Življenje je teklo mimo, brez da bi se za trenutek ustavila in užila sadove vsega, kar sem in kar mi je bilo dano. Vsako sončno jutro sem že v kopalnici tkala načrte, kako ga preživeti, namesto, da bi mu najprej namenila pozdrav in hvaležnost. Vsak majhen dosežek v službi sem ignorirala in nisem pustila, da bi me zavedel in prenehal gnati k boljšim rezultatom. Situacije, ki se niso odvile po pričakovanjih, sem jemala kot osebni neuspeh. Tudi tiste, na katere nisem imela vpliva. Želela sem, da bi vsi imeli radi življenje. In če jih je življenje kdaj razočaralo, jim na pot pripeljalo slabo izkušnjo sem trpela z njimi, za njih.
Ves ta stres, nestrpnost, neučakanost, jeza, strahovi so se leta kopičili v meni, znotraj mojega telesa, v trebušnem centru. V sedežu naših čustev o katerem se je razpisala kolegica Jerca Cvetko v članku »Zakaj ozavestiti trebušni center, tudi ko ne izvajamo jogijske prakse”, kjer razpravlja o študiji, ki je odkrila »da so naši »drugi možgani« v drobovju. Znanstveniki so dognali, da mreža nevronov, ki tke gastrointestinalni trakt, tvori neodvisne možgane – sistem, ki je zmožen čutiti, delovati in se odzivati na dražljaje, tako iz notranjosti organizma kot tudi iz okolice.”
In vse tisto kar ne bi smelo biti tam, se sreča v jetrih. Jetra so za naše telo zelo pomemben organ, saj opravljajo življenjsko pomembne naloge (kar preko 500 nalog bojda) in so ključna pri prebavljanju hrane ter razstrupljanju telesa in organov. Jetra s svojim močnim sistemom razstrupljanja pretvarjajo strupe v molekule, ki jih nato izločimo iz telesa skozi ledvica ali skozi črevesje.
Tradicionalna kitajska medicina (TKM) razlaga povezavo med čustvi in delovanjem naših organov. Poleg pretoka krvi, naj bi jetra skrbela tudi za pretok vitalne energije do ostalih organov, kar je velika odgovornost. Pretok vitalne energije močno vpliva na naše emocionalno stanje. Kadar jetra delujejo normalno, bo normalno tekla tudi vitalna energija in naše čustveno stanje bo uravnoteženo.
TKM čustvo obravnava kot običajen notranji odziv sistema na zunanje dražljaje iz okolja. Vsako čustvo je povezano z organom in kadar je čustev preveč ali so potlačena, to poruši naše ravnovesje v telesu, ki preprečuje optimalno delovanje naših organov. Dlje časa in bolj močno kot smo v nekem zatečenem čustvenem stanju, bolj se ta kopiči in podira delovanje organa. Jetra naj bi bila organ, ki so najbolj podvržena pretiranemu stresu ali čustvom.
Torej tako pozitivna kot negativna pretirana ali potlačena čustva so lahko vzrok neravnovesja, ki posledično lahko vodi v bolezen določenega organa. Strah ni nujno negativno čustvo, ki nam škodi. Brez strahu se ne bi uspešno zavarovali pred nevarnostmi. Problem nastane, ko je strahu preveč ali je stalno prisoten in povzroča neravnovesje v telesu, v delovanju hormonov ipd. Vsi kdaj pa kdaj rečemo, da nam gre nekdo ali nekaj na jetra. S tem opišemo naše stanje strahu ali jeze in prav ta z blokado energije proizvajata motnjo v našem energetskem sistemu na jetrih. Ravno tako je pretirano veselje lahko vzrok za povišan pritisk in hitrejše bitje srca.
Tako sem znova in znova prihajala do zaključkov, da je ravnovesje ključ do zdravja in tisto, kar se je podiralo. »Ravnovesje je stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si sile enako močne,« se glasi definicija ravnovesja na Wikipediji. Napor in počitek. Delo, počitnice. Stres, sproščanje. Sreča in žalost. Mrzlo, vroče. Noč in dan. Vse kar obstaja teži k ravnovesju. Za nas biti v ravnovesju pomeni biti srečen in zadovoljen brez zunanje spodbude. Najti srečo znotraj sebe, v trenutkih, ki so ti dani. Najti srečo v vsakem novem jutru, ki ga dočakaš ali v prebiranju večerne pravljice otroku za miren spanec. Dr. Sanela Banović, ki je bila moj vsakodnevni navdih v bolnici pravi, da nas vedno globlji občutki nemira, nesproščenosti in napetosti oddaljujejo od fizičnega in psihičnega zdravja (toplo priporočam ogled videa na http://www.tedxljubljana.com/video/2375/objem-dotik-poljub). Študije, ki jih je raziskovala pravijo, da srečo najdemo v vsakodnevnih nagradah. V objemu z ljubljeno osebo, na kosilu s sodelavci, v masaži in rekreaciji. Konstantna odsotnost negativnih in pretiranih čustev seveda ni možna v vsakem trenutku, vsekakor pa je že samo zavedanje škodljivosti le-teh korak k temu, da se jih znebimo in ne kopičimo.
In ko me je izkušnja priklenila za nekaj časa na posteljo, sem si končno vzela čas za razmislek, refleksijo, introspekcijo. Spoznala sem, da sem res zanemarjala te vsakodnevne nagrade in iskala v zunanjem svetu tiso, kar obstaja znotraj mene.
Še eno fizikalno pravilo ravnovesja uči, da kadar sistem zaradi motnje preide v nestabilno ravnovesje, se po motnji sam od sebe ne vrne v ravnovesje. Potrebovala sem torej najti način, kako umiriti svoj um, se ustaviti v trenutkih, ki so nam namenjeni in ki so konec koncev vse kar imamo. Potrebovala sem metodo, ki bi mi pomagala naučiti reči »ne«, izdihniti stres, nestrpnost, jezo in druga čustva, ki so se prekomerno kopičila v meni kot vdihnjen zrak, ki ga nikoli ne izdihneš in se na koncu razpoči kot preveč napihnjen balon. Potrebovala sem metodo, ki bi me naučila očistiti in razstrupiti telo toksinov – fizičnih in psihičnih. Odločila sem se, da ne bom več delala nekaj zato, da bi nekaj dosegla, ampak zato, ker me to osrečuje.
Na pot mi je prišla joga – skupek sistemov, ki te podpirajo v tem, kamor si namenjen. Je orodje za krepitev dobrega počutja in iskanja ravnovesja. Ko se podaš na jogijsko blazino, upravljaš s stanjem telesa, boleznijo, motnjami, stresom, napetostmi v telesu, umu in čustvih. Stimuliraš življenjsko energijo, razumevanje, intuicijo in modrost, se usklajuješ s samim seboj. Med tem, ko se v jogi srečujemo z raznimi tehnikami za različne namene, je cilj te v bistvu le eden: pomagati telesu narediti to, kar telo že poskuša narediti samo – doseči ravnovesje na nivoju telesnega, mentalnega, čustvenega in energijskega sistema.
Odkar zaradi izkušnje drugače gledam na življenje, cenim tisto, kar mi je je bilo včasih samoumevno, moje prioritete in vrednostni sistem so se spremenili. Odkar je joga del mojega vsakdana so moja merila za srečo in uspeh drugačna, vsak si ne zasluži moje čustvene pozornosti, še manj čustvenega odziva. Moji cilji so jasni in vse to, kar si čez dan pridiham v organe, poskrbim da na jogijski blazini izdiham. Da ne kopičim, da težim k ravnovesju, da skrbim za jetra in jim vsak dan namenim še kakšen zasuk s poglobljenim dihom za sladico. Tako da ja, joga mi vsekakor gre na jetra!
Poleg omenjenih ključnih vlog, ki jih imajo jetra v našem sistemu, zdrava jetra skrbijo tudi za kožo, kvaliteto mišičnih tkiv in nohtov, zdravega vida, in kar se bolj redko omenja, podpirajo nas tudi pri organiziranju naših življenj in jasno zastavljenih ciljev. Zato poskrbimo za svoja jetra vsak dan. Vsak od nas najbolje ve, kaj ga osrečuje, kaj ga sprošča. Ne ignorirajte intuicije in sporočil telesa, česa mu primanjkuje. Vzemite si trenutek zase, pojdite v gore, na kolo, plešite, pojte, razgrnite jogijsko blazino. Investicija se vam bo izplačala!
Članki:
http://www.tcmworld.org/what-is-tcm/the-five-major-organ-systems/
https://www.chinesemedicineliving.com/medicine/organs/the-liver/
http://www.jogaportal.si/3273/zakaj-ozavestiti-trebusni-center-tudi-ko-ne-izvajamo-jogijske-prakse/